http://solinar.blog.siol.net/

HEj, prijatelj me je danes presenetil s prijetno novico. Piše BLOG.... To ni blog za masovno branje je blog prijatelja, znanca, ljubimca.... namenjen kot pravi njegovim potomcem, osebno pa mislim tudi nam, ki smo z njim preživeli dobre in slabe, v glavnem pa vse nepozabne trenutke.

Všeč mi je kako se je bloga lotil, v bistvu sem ponosen nanj. Bom povedal zakaj...

Pred 'davnimi časi', ko Solinar še ni vedel kaj je računalnik je imel dva prijatelja, ki sta cele dneve govorila samo o PC mašinah. Ker ju je mel poln ku*ac, namesto, da bi gledala za 'babami' sta nakladala o RAMih, procesorjih in podobnem... -stvari so postale nevzdržne in tudi prijatelja sta razmišljala, kako bi Solinarja dobila na svojo stran... EUREKA, kaj ko bi mu iz starih delov 'skuplala' en PC, da bi se tudi on seznanil z idealnim področjem človekove ustvarjalnosti... In res matično ploščo je dobil prijatelj v službi, drugi je prispeval ram itd..

Vse kar se je dogajalo po tem je za zgodovinske učbenike, to anekdoto sem marsikdaj uporabil tudi na predavanjih v večerni šoli. Seveda, da bi opogumil vse nejeverne Tomaže, ki trdijo, da tehnika ni za njih.

Solinar od tistih davnih časov naprej, ko niti ni vedel poimenovati delov računalnika, uporablja praktično vse storitve, ki jih internet ponuja... bančne storitve, http, chat, forume, pošto, oddajo napovedi dohodnine, ...., no in tudi blog. Konec koncev je računalništvo naj vplivalo usodno tudi na družinskem področju (o tem več pove sam na blogu).

Torej... Solinar kot sem ponosen nate, da si moj prijatelj, sem ponosen tudi na to, da si danes srečen imaš svojo družino, predvsem pa se veselim male Neži.

PS

Blogger so poslovenili, včasih imam občutek, da tujci naredijo za naš jezik več kot mi sami...